Dela pri posodobitvi železniške proge med Pragerskim in Hodošem se bližajo h koncu. V sklopu 460-milijonskega projekta, ki ga vodi Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), potekata tudi gradnja protihrupnih ograj in zamenjava oken v stavbah ob železniški progi.

Dela pri posodobitvi železniške proge med Pragerskim in Hodošem se bližajo h koncu. V sklopu 460-milijonskega projekta, ki ga vodi Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), potekata tudi gradnja protihrupnih ograj in zamenjava oken v stavbah ob železniški progi.

Za postavitev novih protihrupnih ograj v dolžini 14 kilometrov in za sanacijo kilometra in pol obstoječih ograj znaša pogodbena vrednost del 10,5 milijona evrov (brez DDV). Dela so v fazi izvedbe. Za zamenjavo stavbnega pohištva (za pasivno zaščito stavb) je bila dejanska pogodbena vrednost del 1,1 milijon evrov, brez DDV. Na celotni dolžini proge je bila predvidena zamenjava oken na 153 stavbah.

Ukrepi za varstvo hrupa ob železniški progi so bili določeni v državnem prostorskem načrtu na osnovi izdelane študije varstva pred hrupom. Študijo je izdelala organizacija EPI Spektrum. Postavitev protihrupnih ograj se izvaja v naseljih Gaj pri Pragerskem, Pongrce, Cirkovce, Strnišče, Zgornja Hajdina, Ptuj, Moškanjci, Osluševci, Mihovci, Ivanjkovci, Ljutomer, Bratonci, Murska Sobota, Markišavci in Šalovci. Na celotni progi Pragersko–Hodoš je predvidenih 29 sklopov ograj v skupni dolžini okrog 14 kilometrov.

Predvideni in izvedeni so bili tudi pasivni protihrupni ukrepi za zaščito s hrupom obremenjenih stanovanjskih stavb. Šlo je za zamenjavo oken, a so jo izvedli samo v bivalnih prostorih, ki so neposredno izpostavljeni hrupu, ne pa tudi v tistih prostorih, ki so na primer obrnjeni stran od železniške proge, so pojasnili na Direkciji. Dodali so, da o izbiri upravičencev, pri katerih so zamenjali okna ali postavili protihrupne ograje, ni odločal DRSI, ampak je izbira temeljila na študiji družbe EPI Spektrum.

Berlinski zid na Ptuju v ulici Ob železnici

Krajani ptujske četrtne skupnosti Breg Turnišče, v ulici Ob železnici, so z novo protihrupno zaščito nezadovoljni. V strnjenem naselju, ki so ga v sklopu obnove železniške proge Pragersko–Hodoš zaščitili z visoko betonsko protihrupno ograjo, živi okrog 900 ljudi. Najbližje hiše so od proge oddaljene od 12 do 30 metrov.

Krajani nejevoljno pripominjajo, da so jim med lokalno cesto in železniško progo postavili berlinski zid. Betonska protihrupna ograja je postavljena v dolžini slabega kilometra. Visoka je dva metra in pol, je visoko izolirne in absorbcijske izvedbe. Takšnega videza ograje krajani niso pričakovali. Menijo, da ograja negativno vpliva na njihovo bivanjsko okolje ter ne opravlja funkcije zmanjšanja hrupa, temveč prej obratno. Na DRSI pojasnjujejo, da če bi bila ograja nižja, bi bile emisije hrupa v okolju precej višje oziroma bi v najbolj izpostavljenih primerih bile presežene kritične vrednosti.

»Višina protihrupne ograje je načrtovana na način, da pri najbližjih stanovanjskih stavbah ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa ter da se v čim večji meri obremenitev s hrupom zmanjša pod mejne vrednosti,« so v odgovoru na vprašanja, ki jih je v imenu krajanov na investitorja naslovila ČS Breg Turnišče, odgovorili na sektorju za železnice pri DRSI. Predstavniki ČS Breg so direkciji nadalje zastavili vprašanje, zakaj v zgornji del visoke protihrupne ograje niso vgradili prosojnega pasu, kot so to denimo naredili v Cirkovcah. »Prosojna ograja ima nižjo stopnjo zvočne izoliranosti. Učinkovitost polne absorpcijske ograje je občutno večja. Z izvedbo prosojnega zgornjega dela protihrupne ograje bi se povečal odboj hrupa, ki ga povzroča promet po lokalni cesti. Hrup od cestnega prometa bi se odbijal od ograje proti naselju. Zato je prosojna ograja v takšnih primerih slabša rešitev od betonske. Od prosojne ograje se hrup odbija, betonska ga deloma absorbira.«

Ptuj, kje si in kam greš
Oktobra bo minilo leto dni, odkar je mesto ob spodnji Dravi dobilo novega župana. »Pregledno. Učinkovito. Uspešno.« S takšnim sloganom so Senčarjevi nastopili v času predvolilne kampanje. Organizirali so okrogle mize, novinarske konference, reševali Ptuj, barvali garaže, nameravali lepšati dvorišča v starem mestnem jedru … Zagnani za Ptuj so bili toliko časa, dokler niso dosegli…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja